Ste se že kdaj znašli pred tem, da bi morali nekaj prevesti v drug jezik? Ali pa, da ste morali prevesti besedilo iz tujega v slovenski jezik?
Verjamem, da vam je prevajanje poznano, vprašam pa se, kako podrobno.
Za prevajanje besedil, dokumentov, navodil, knjig … so potrebne posebne veščine. Redkokdaj najdemo tako široko razgledanega prevajalca, ki bi prevajal besedila vseh področij. V večini primerov se prevajalci specializirajo na določeno področje ali nekaj takšnih, ki jih do potankosti preučijo in spoznajo.
Prevajanje v takem primeru steče dokaj gladko, včasih pa mora prevajalec vseeno preveriti terminologijo in pomensko pravilnost besedila. Dandanes je naš »striček Google« pri tem v res veliko pomoč. Marsikaj od tega se najde na spletu, kar prevajalcu lahko prihrani veliko časa (hja, ali pa ga usmeri v napačne vode!). Včasih je prevajalec imel na razpolago le slovarje, takšne in drugačne, pa knjižnice raznih vrst, tako splošne kot strokovne, danes pa se najde tudi marsikatero strokovno področje dobro obrazloženo že na spletu.
Če vzamem za primer prevajanje tehničnih besedil, lahko danes res ogromno informacij najdemo na spletnih iskalnikih. Včasih pa mora prevajalec vseeno stopiti do strokovnjaka osebno, da preuči določeno specifiko, ki je poznana le v praksi. V teh časih je strojev in naprav na pretek, kar lahko prevajalcu povzroči nemalo preglavic, ko gre za termine specifične stroke.
Tudi angleških terminov se danes zelo rado uporablja vse več tudi v pisnem prevajanju, saj se je v praksi pokazalo, da slovenski jezik včasih ne premore tako točnega termina, kot ga potrebuje prevod. To gre seveda slovenskemu jeziku, mlademu po duši, precej v minus, uporabniku prevoda pa ravno obratno. Bralec bo takoj razumel, kaj mora v določenih navodilih za uporabi narediti, če prevajalec pusti angleški termin (ali še bolje, da ob slovenskem uporabi še angleškega, če je to mogoče), ki je v praksi bolje poznan. S takšnim načinom prevajanja se lahko izognemo marsikateri napaki, ki se lahko v praktični uporabi dotičnega stroja lahko hitro pripeti.
Pri pravnih besedilih pa je zgodba spet nekoliko drugačna: tu je potrebno do potankosti poznati področje prava, da v prevodu ne pride do blamaž. Pravne terminologije je ogromno, samo ena napačno zapisana besedila pa lahko spremeni ne le pomen, ampak celotno zgodbo. Prevajalec takšnih besedil ima običajno tudi pravno izobrazbo, kar je zanj in za naročnika prevoda neprecenljivo.
Medicinska besedila pa so take vrste področje, ki se ga večina prevajalcev izogiba. Pa verjetno ne boste vprašali, zakaj, a ne? Gre za zelo specifično vejo strokovnih besedil, ki je hkrati tudi ena najbolj zahtevnih. Za prevajanje medicinskih dokumentov in besedil prevajalec skoraj zagotovo potrebuje podporo strokovnjaka, saj je terminologija in razumevanje tu ključnega pomena. Običajno prevajalci vključijo v takšno prevajanje zdravnika specialista, ki je v veliko pomoč pri tolmačenju pomena in pravilni terminološki uporabi besed. Zato so taki prevodi vedno tudi dražji.
Strokovnih besedil poznano res veliko, vsako ima svoje značilnosti in tudi pasti. Prevajalec pa je tisti, ki vse te pozna in jih v besedilu obvlada. Tako tudi ustvari kakovosten prevod, ki ga bo vsak naročnik z veseljem sprejel in bral.
Dovolite si prejeti kakovosten strokovni prevod in svoje povpraševanje pošljite na info@lybra-bm.com.
